Skriti detajl na znameniti risbi razkriva 500 let staro da Vincijevo skrivnost

Da bi leta 1490 narisal Vitruvijevega človeka, ilustracijo "idealnega" človeškega telesa, je ta renesančni genij po pisanju Nova.rs morda uporabil matematično razmerje, ki formalno sploh ni bilo opredeljeno vse do 19. stoletja.

Čeprav gre za eno najbolj prepoznavnih risb vseh časov, pa več kot 500 let nihče ni znal pojasniti, zakaj je Leonardo da Vinci izbral prav te specifične proporce za roke in noge.

Je skrivnost v dimljah?

Londonski zobozdravnik Rory Mac Sweeney je odkril ključni, skriti detajl, v dimljah Vitruvijevega človeka. Enakostranični trikotnik, za katerega verjame, da bi lahko pojasnil "eno najbolj analiziranih, a še vedno najbolj skrivnostnih del v zgodovini umetnosti."

Vitruvijev človek je delno navdihnjen z zapisi rimskega arhitekta Vitruvija, ki je trdil, da se mora popolno človeško telo prilegati krogu in kvadratu. Da Vincijeva risba uporablja kvadrat, da natančno zajame "križno držo", z iztegnjenimi rokami in skupaj postavljenimi nogami.

Krog pa na drugi strani zajema drža, v kateri so roke dvignjene, noge pa razmaknjene. Priljubljena teorija pravi, da je da Vinci kot osnovo za proporce Vitruvijevega človeka uporabil zlati rez, vendar se mere ne ujemajo povsem. Po besedah Mac Sweeneyja se je "rešitev te geometrijske skrivnosti skrivala vsem na očeh," piše Nova.rs.

Da Vincijevi zapiski razkrivajo sled

"Če razširiš noge in dvigneš roke tako, da se iztegnjeni prsti dotikajo linije vrha glave, bo prostor med nogama tvoril enakostranični trikotnik," je da Vinci zapisal v opombah ob risbi.

Ko je Mac Sweeney izračunal razmerja v tem trikotniku, je ugotovil, da razkorak med stopali moškega in višina njegovega popka ustvarjata razmerje približno med 1,64 in 1,65.

To razmerje je zelo blizu tetraedrskemu razmerju 1,633, ki izhaja iz geometrije pravilnega tetraedra, ki pa je bila uradno opredeljena šele leta 1917. To razmerje se uporablja za določitev optimalnega načina zlaganja krogel. Če so na primer štiri krogle povezane čim tesneje v piramidasto obliko, bo razmerje med višino in osnovo, merjeno iz njihovih središč, znašalo 1,633.

Povezava z zobozdravstvom in univerzalnimi zakoni

Možno je, da je Mac Sweeney pomen tega števila prepoznal zaradi podobnega geometrijskega načela, ki se uporablja v zobozdravstvu. Gre za Bonwillov trikotnik, ki se od leta 1864 uporablja pri anatomiji človeške čeljusti, in določa optimalni položaj za delovanje čeljusti, njegovo razmerje pa je prav tako 1,633. Mac Sweeney ne verjame, da gre za naključje.

Podobno kot pri mineralih, kristalih in drugih bioloških sistemih razporejanja v naravi Mac Sweeney meni, da se človeška čeljust naravno organizira okoli tetraedrskih geometrij, ki zagotavljajo največjo mehansko učinkovitost.

Če se to razmerje ponavlja v različnih delih telesa, Mac Sweeny meni, da je to zato, ker se je "človeška anatomija razvila v skladu z geometrijskimi načeli, ki urejajo optimalno prostorsko razporeditev v celotnem vesolju."

Da Vinci – prerok geometrijskih zakonov narave?

Če ima Mac Sweeney prav, to pomeni, da je da Vinci pri risanju Vitruvijevega človeka morda nezavedno odkril univerzalno načelo.

"Isti geometrijski odnosi, ki se pojavljajo v popolnih kristalnih strukturah, biološki arhitekturi in Fullerjevih koordinatnih sistemih, so očitno vtisnjeni tudi v proporce človeškega telesa," je zapisal Mac Sweeney, "kar nakazuje, da je Leonardo slutil temeljne resnice o matematični naravi same resničnosti."

Ali se bodo znanstveniki s to teorijo strinjali, bo pokazal čas. Dejstvo, da je da Vinci v svojih zapiskih omenil enakostranični trikotnik, pa nakazuje, da podrobnost med nogami Vitruvijevega človeka nikakor ni naključna, še piše Nova.rs.